S sredstvi je sedaj res drugače

Resnično veliko sredstev iz evropske blagajne bo v kratkem na razpolago za vse vrste projektov in organizacij. Zadeve so sedaj drugačne. Za vse, ki, tudi upravičeno, dvomite v to, bom v tej objavi navedel razloge, zakaj sem v to prepričan.

Tisti, ki me poznate, veste, da nisem tako naiven, da bi kar verjel, da se bo v naši deželici velika sprememba zgodila čez noč. Ampak, dejavniki, ki jih bom navedel, preprosto omogočajo večjo dostopnost sredstev za vse in na nas je, da … smo ta sprememba.

Sredstev je neprimerljivo več

V perspektivi 2021-2027 je EU dodala 750 milijard EUR k obstoječemu proračunu, ki se je tako povzpel na 1.85 trilijona EU (vir). To je 68% povečanje na celoten proračun, del za delitev pa se je povečal mnogo bolj in to mora tako ali drugače v države. Slovenija samo v prvem konkretnem Načrtu za okrevanje in odpornost prejme dodatne 2.5 milijarde EUR za razne namene, od tega 500 milijonov EUR za gospodarstvo. Seveda ima država velik izziv to povečano količino prenesti v pravilno uporabo, a tudi na nevladne upravičence, podjetja in organizacije vseh vrst pada velika naloga. Pripraviti je potrebno konkretne razvojne projekte, da ta sredstva sploh pridobimo in uporabimo.

Mislim, da se še ne zavedamo, kakšna priložnost in zahtevna naloga je to. No, kmalu se bomo. Potrebno bo veliko osveščanja in izobraževanja.

Razpisi so bolj odprti

Dobra stran novega obdobja, ki se že vidi v zadnjih razpisih, je, da so le-ti odprti za praktično vse vrste organizacij. Po mojem mnenju se Evropska komisija (EK oz. EU vlada) zaveda, da potrebuje vse lokalne sile in pameti, da se spremembe zgodijo. Upam, da se bo zavedla tudi naša družba! Človek ne more verjeti, kako izključuječe se razmišlja pri nas ‘po defaultu’, brez da se tega sploh zavedamo. Vsak samo razmišlja, kako bi priložnost izrabil samo zase in nikomur povedal. Problem je, da je treba zadeve še pripraviti in izpeljati, če ne, denarja ni.

Če se je prej npr. na razpis Interreg Srednja Evropa lahko prijavila samo javna organizacija, podjetja pa so le sodelovala, se sedaj prijavi lahko neposredno tudi podjetje in se tako marsikaj pospeši, v konzorcij pa vključi kogar želi. Takih primerov je veliko, tudi kjer so razpisi bili povsem zaprti za podjetja, so le-ta sedaj zaželjena ali celo zahtevana!

Vsi moramo začeti takoj sodelovati, odpirati prostor za čim več ljudi in idej in povsem prepoditi misli na skrivanje, “da nam ne bo kdo kaj vzel”. Na ta način že leta zapravljamo priložnosti za razvoj. Šele vsi skupaj in s sodelovanjem s sorodnimi organizacijami v Centralni Evropi bomo odgovorili na izziv!

En glavnih nasvetov za povečanje verjetnosti uspeha, ki ga izkušenih prijavitelji povedo, je, da se velja prijaviti le na razpise, ki resnično ustrezajo našemu projektu in za katerega imamo reference. Ta nova odprtost nam omogoča, da imamo veliko večjo izbiro razpisov, ki ustrezajo temu kriteriju in tako najdemo res najbolj ustreznega. Če pri tem sodelujemo s partnerji, ki še povečajo ustreznost konzorcija in prinašajo tudi optimalne reference, se verjetnost uspeha zelo poveča. Partnerji pa lahko celo podelajo administrativni del.

Javni prijavitelji morajo vključiti podjetja

Na splošno, so se zahteve po vključevanju MSP in lokalnih organizacij ter partnerjev iz drugih držav še okrepile. To spet pomeni, da se za vsako slovensko organizacijo poveča število projektov, na katere se prijavijo tudi na projekte po Evropi in regiji, saj prijavitelji tam potrebujejo partnerje.

Kar nekaj organizacij poznam, ki so sodelovale v takem mednarodnem konzorciju in bile zelo zadovoljne, saj so si nabrale pomembne izkušnje. Žalosti me le to, da je v večini primerov iniciativa prišla s strani partnerja iz tujine. Takšno iskanje in kontaktiranje večjih partnerjev lahko namreč izvajamo tudi mi. Seveda, je za to treba biti usposobljen in imeti ljudi, ki to počno. A priložnosti je tako še veliko več!

Moramo se začeti zavedati tudi, da se na razpise ne prijavljamo tudi zato, ker smo bili že kdaj neuspešni in se ne počutimo dovolj sposobne ali učinkovite za to. Moramo se odločiti, da poiščemo pomoč firm, ki so bolj izkušene v tej sploh ne enostavni dejavnosti. Seveda tudi ne velja pričakovati, da bodo to delale brezplačno, oz. samo za provizijo. In če tega ne sprejmejo, si spet razložiti, da nima smisla. Za naše specifične projekte ne prelagajte tveganja nanje, so pomoč za prijavo, ne solastniki.

Komentirajte …