Grantly - Uspešnost podjetij pri koriščenju nepovratnih sredstev

Uspešnost podjetij pri koriščenju nepovratnih sredstev

Nepovratna sredstva so pomemben priliv denarja za podjetja. Predvsem za start-up podjetja ter mala in srednje velika. Omogočajo namreč pridobivanje novega znanja, tehnologije in nudijo finančne spodbude za zagon novih, rastočih in inovativnih podjetij.

V Sloveniji  za program finančnih vzpodbud in dodeljevanje nepovratnih sredstev skrbi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, njegove izvajalske institucije ter druge, ki delujejo na področju podjetništva. Vodilna institucija, ki dodeljuje nepovratna sredstva je Slovenski podjetniški sklad, ki je bil ustanovljen z namenom, da bi v Sloveniji izboljšali dostop do finančnih virov za MSP.

Zgodbe o uspehu

V nadaljevanju bodo predstavljene tri zgodbe o uspehu podjetij pri črpanju nepovratnih sredstev, ki so tudi zaradi njih povečala svojo konkurenčnost na trgu ter poslovni uspeh. Beseda bo namenjena naslednjim podjetjem Augmentech, BuyITC in Tehnos.

Grantly - Uspešnost podjetij pri koriščenju nepovratnih sredstev
Podjetje Augmentech

Augmentech je visokotehnološko podjetje iz Kopra, ki je bilo ustanovljeno v letu 2011. Celoten dobiček podjetja je namenjen v raziskave in razvoj. S pomočjo nepovratnih sredstev EU pa je lahko nadaljnje razvijalo inovativni biotehnološki postopek pri katerem gre za uporabo alg v procesu metalizacije. Njihov postopek je pomembna inovacija v avtomobilski industriji. Pri postopku gre za prekrivanje površin s kovinsko plastjo, zaradi metalizacije s pomočjo alg pa je dotični postopek  cenejši in okolju prijaznejši. Projekt, ki so ga prijavili na odprti razpis je evropsko komisijo prepričal. Tako je podjetje s sredstvi evropskega programa Horizon 2020 nadaljevalo razvoj nove tehnološke ideje.

Podjetje ima po zadnjih podatkih pet zaposlenih in nekaj zunanjih partnerjev. Njihova raziskovalna ekipa poskuša zasnovati inovativne produkte in v okviru teh raziskav so zasnovali nov biotehnološki postopek, ki ga je evropska komisija v okviru podprograma SME Instrument nagradila s 50.000 evri. Podjetje se je prijavilo na zadnji razpisani prijavni rok, projekt pa so poimenovali polyBioMetal.

“Metalizacija je postopek, s katerim prekrijemo površino s kovinsko plastjo zaradi estetskih oziroma dekorativnih ali funkcionalnih razlogov, denimo za svetlobno odbojnost v avtomobilskih žarometih ali da pridobimo antimikrobne površine” (Maljevac, Finance).

Ker je njihova inovacija predstavljala učinkovitejšo in konkurenčnejšo reševanje problematike avtomobilske industrije ter je bila okolju prijaznejša od sedanjih praks, pri postopku podjetja Augmentech se namreč ne uporablja nevarnih in agresivnih kemikalij, ki so pri dotičnih postopkih navadno prisotni. Dodatna prednost njihove inovacije pa je bila tudi ta, da za metalizacijo z algami niso potrebne visoke temperature za izvajanje dela, kar pomeni, da se s tem bistveno zmanjša tudi poraba energentov.

»Naša rešitev s pomočjo uporabe reduktivnega potenciala alg reducira kovinske soli in nanese kovinsko plast na površino substrata oziroma polimera,« /…/ »Trenutno se večina metalizacijskih procesov v industrijskih obratih izvaja s pomočjo vakuumskega nanašanja. Omejitve tovrstne tehnologije so znane že dlje časa, vendar jim je do zdaj še ni uspelo nadomestiti s primernejšo« (Maljevac, Finance).

Na razpis SME Instrumental so se v letih delovanja prijavili večkrat, vendar jim je do odobritve projekta vsakič zmanjkalo nekaj točk, ker pa so v svoje zmožnosti in inovacijski potencial verjeli so se v letu 2019 ponovno prijavili in tokrat so evropsko komisijo prepričali. Poleg finančne spodbude za realizacijo njihove tehnološke rešitve pa so s prijavo pridobili tudi neprecenljivo poznanstvo, mentorja iz Velike Britanije s katerim nadaljnje sodelujejo.

Podjetje Augmentech je dober primer, da je vztrajnost nagrajena, in da se za vsako podjetje z dobro poslovno idejo lahko najdejo nepovratna sredstva, če se le ta prijavijo na pravi razpis.

Ključne informacije o programu Horizon in priložnostih za sodelovanje si breberite v naslednjem prispevku: EIC Accelerator za podjetnike vrhunskih inovacij
Podjetje BuyITC

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2000 z namenom, da bi na trgu ponudilo celovite storitve pri načrtovanju, organiziranju in realizaciji e-vizije. Ker so bile storitve podjetja kakovostne in zanesljive je bila rast in razvoj hitra. V letih razvoja so ustvarili platformo, na osnovi katere razvijajo široko paleto rešitev, kot so eDMS, eDokumenti, eArhiv itd. Do leta 2007 je tako postalo vodilno na področju elektronskega poslovanj in trgovanja. Zaradi sledenja najnovejšim trendom in tehnologiji so kot informacijsko podjetje nenehno vpleteni v raziskovalno-razvojno dejavnost.

Tako so se odločili, da se v letu 2012 prijavijo na javni razpis KROP, “Krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih 2012“, ki je bil namenjen krepitvi razvojne funkcije v podjetjih z zaposlovanjem in usposabljanjem raziskovalcev in razvijalcev za polni delovni čas, v novih ali razširjenih interdisciplinarnih razvojno-raziskovalnih skupinah. Okvirna višina nepovratnih sredstev, ki je bila namenjena za ta javni razpis, je znašala 11 milijonov EUR.

Podjetju so razpoložljiva sredstva, ki so jim bila dodeljena nudila stabilizacijo za vzpostavitev  nove raziskovalne skupine in začetno fazo delovanja. Nepovratna sredstva so jim zagotavljala zadosten vir financiranja vse do leta 2014. Seveda so določene zadeve pokrivali iz lastnih sredstev tekočih prihodkov. Ustanovitev raziskovalne skupine za podjetje BuyITC je bila izjemnega pomena, saj se ta ukvarja z raziskovanjem, razvojem in uvajanjem novih poslovnih inteligentnih sistemov.

BuyITC je bil pri koriščenju nepovratnih sredstev uspešen. S sredstvi, ki so jih pridobili na javnem razpisu so pokrili 37,57% stroškov, preostali del pa so financirali sami.

V okviru javnega razpisa KROP 2012 je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prejelo 126 vlog, od tega je bilo odobrenih oziroma sofinanciranih 87 vlog (69%). V prvem letu izvajanja projektov je dolžnosti zahtevane za dodelitev nepovratnih sredstev izpolnilo 68 podjetij in posledično je zaposlitev dobilo kar 214 novih, mladih raziskovalcev. Projekti so morali biti zaključeni do 30. junija 2014. Tako so morala vsa sofinancirana podjetja do dotičnega datuma oddati zaključno poročilo projekta in zadnji zahtevek za izplačilo sredstev. Po podatkih ministrstva je bilo pri dotičnem projektu le 6 odstopov od pogodbe, kar pomeni, da je projekt uspešno zaključilo 62 podjetij (Zebec 27–31).

Podjetje Tehnos

Proizvodno Podjetje Tehnos je bilo ustanovljeno leta 1982. Danes pokrivajo proizvodno področje štirih organizacijskih enot, ki so med seboj ločene glede na realizacije, vodenje in stroške. Enote pokrivajo nekovine – izdelava proizvodov iz plastičnih mas in gume, kovine –  izdelava kovinskih podsklopov, strojev in naprav, orodjarna – izdelava orodij in priprav za kovine, nekovine in trg, trženje – trgovanje s kmetijsko opremo, široko potrošnjo in trgovskim posredovanje.

Podjetje je s projektom nepovratnih sredstev uvedlo novo družino proizvodov, ki vključuje konstrukcijo sedežev za počitniške prevoze. Investicija, za katero je podjetje pridobilo nepovratna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, je tehnološka oprema za izdelavo konstrukcije sedežne garniture v avtodomu Adrie Mobil. Izvedba projekta je potekala v treh ključnih fazah. Faza predizvedbe, kjer je podjetje iskalo partnerje za dobavo opreme, pridobivalo predračune in nakup opreme. Sledila je faza izvedbe, kjer je bila celotna oprema pripeljana na sedež podjetja in se je začela vzpostavljati proizvodnja linija. Zadnja faza je imenovana faza nadzora in vsebuje informiranje javnosti, kakor to narekujejo pogoji sodelovanja.

Investicija projekta je bila odobrena s strani Slovenskega podjetniškega sklada. Vrednost projekta je bila ob zaključku 557.500 EUR od katerega so nepovratna sredstva pokrila 40% upravičenih stroškov projekta. Vpliv nepovratnih sredstev na razvoj podjetja je bil pozitiven in Tehnos je po uspešno izpeljanem projektu pridobil na številu zaposlenih, izobrazbeni strukturi, rasti čistega dobička, ki je pred projektom znašal 8,4 milijonov EUR, po zaključenem projektu leta 2014 pa 10,7 milijonov EUR.

Nova tehnološka oprema je močno vplivala tudi na čisti poslovni izid podjetja, ki je pred investicijo znašal 227.000 EUR po investiciji pa je bila ta vrednost več kot 1 milijon EUR.

Vpliv nepovratnih sredstev pa ni doprinesel samo k pozitivnim finančnim rezultatom ampak tudi k nefinančnim učinkom, ki so bili zmanjšano onesnaževanje, zmanjšana obremenitev čistilne naprave, zmanjšal se je tudi procent izpusta kemikalij v okolje, prihranilo se je pri porabi energiji in nenazadnje so se izboljšali tudi delovni pogoji za zaposlene (Dolinar 53–70).

Pomen nepovratnih sredstev za podjetja

V trenutnih časih imajo nepovratna sredstva še toliko večji pomen, kot so ga imela do danes. Predvsem gre za to, da je trenutno obdobje krize, ki ga je prinesla epidemija covid-19, čas nestabilnosti, katerega stisko občuti veliko število podjetij. Zaradi tega je Evropa in s tem tudi Slovenija namenila visoko vsoto denarja v financiranja posledic, ki so nastale z epidemijo.

Podjetja lahko pridobijo nepovratna sredstva v obliki:

  • Spodbude
  • Mikrokredita
  • Garancije
  • Semenskega kapitala
  • Lastniškega financiranja
  • Administrativne, davčne in druge razbremenitve, kot so: delna oprostitev plačila prispevkov ob odprtju podjetja, vračilo prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev, oprostitev plačila prispevkov delodajalca za davčne olajšave za zaposlovanje brezposelnih, itd.
O nepovratnih sredstvih, ki vam jih kot podjetju dodelijo v obliki razbremenitve si preberite v naslednjem prispevku: Subvencija za zaposlitev in usposabljanje brezposelnih v letu 2021

Do razpisov za nepovratna sredstva lahko dostopate na portalu Grantly, kjer so vam ti predstavljeni na pregleden in uporabniku prijazen način.

Grantly - Uspešnost podjetij pri koriščenju nepovratnih sredstev

VIRI:

Zeilhofer, Nina. Spodbude za prvi vstop v podjetništvo. Ljubljana, 2015.

Zebec, D. Nina. Ocena uspešnosti črpanja nepovratnih sredstev EU za financiranje projektov MSP. Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta, 2016. Splet 4. junij 2021.

Dolinar, Urška. Vpliv črpanja evropskih sredstev na uspešnost delovanja izbranega podjetja. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, 2016. Splet 4. junij 2021.

Grapulin, Teja. Slovensko podjetje dobilo denar iz EU: kako so lahko alge uporabne tudi za avtoindustrijo. Finance, December 2019. Splet. 9. junij 2021.

Komentiraj razpis

Your email address will not be published. Required fields are marked *