Uspešnost NVO pri pridobivanju nepovratnih sredstev

Zgodbe uspeha pri pridobitvi nepovratnih sredstev, ki so zaznamovale nevladni sektor, ter odprle nove poti organizacijam pri realizaciji zastavljenih ciljev in projektov.

V Sloveniji smo po zadnjih razpoložljivih podatkih imeli registriranih več kot 27.000 nevladnih organizacij, katerih večino predstavljajo društva, tem sledijo zavodi in nato ustanove. Pomembna funkcija NVO je delovanje v javnem interesu, ki ga lahko kot organizacija pridobijo, če je njihovo delovanje prepoznano kot splošno koristno za vso družbo, med drugim to delovanje predstavlja tudi glavno ločnico med nevladnimi organizacijami in drugimi organizacijami in sektorji.

Delež prihodkov, ki jih NVO ustvarijo priteče iz javnih sredstev, ki je bil po podatkih iz leta 2019 37.71%. Nevladne organizacije so tako s strani ministrstva skupno prejele 129,49 milijonov evrov, s strani občin pa več kot 118, javna podjetja pa so jim namenila 19,82 milijonov.

Nepovratna sredstva tako nacionalna kot nadnacionalna so izjemnega pomena za NVO saj lahko za njih financiranje pomeni doseg zastavljenih ciljev in uspeh v pravem pomenu besede.

Zgodbe o uspehu

Predstavili bomo dve zgodbi o uspehu neprofitnih organizacij, ki sta nepovratna sredstva koristili uspešno, ter z njimi dosegli realizacijo zastavljenih vsebinskih in finančnih ciljev. Gre za društvo za razvoj in varovanje GEOSS in ustanovo Umanotera – Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Beseda bo namenjena tudi Društvu psihologov Slovenije, ki je prejelo nagrado EESO in društvu Humanitas, ki je prejelo nagrado za inovativen projekt globalnega učenja.

Društvo GEOSS

Društvo GEOSS je med leti 2009 in 2010 s podporo nepovratnih sredstev, realiziral projekt “Srca Slovenije”. Cilji katerega so bili zagotoviti podporno okolje in boljšo formativnost NVO, prispevati k bolj usklajenemu delovanju NVO v regiji, krepiti civilni dialog in vpliv na politike, promovirati NVS in povečati ozaveščenost o pomenu in vlogi NVO.

Za projekt so dobili odobrenih 243.333,33 EUR nepovratnih sredstev, ki so jih koristili v celoti. Razpisna dokumentacija v primeru z drugimi na nadnacionalni ravni ni bila tako zahtevna za pripravo, težja plat projekta so bile predvsem finančne ovire s katerimi so se srečevali. Problem je predstavljal nizek delež predplačila za projekt in nepriznavanje DDV-ja kot upravičenega stroška. Ta strošek je GEOSS pokril iz lastnih sredstev. Pri oddaji zadnjega zahtevka za izplačilo so se soočili tudi s problemom kreditiranja, vendar poleg dotičnih težav, drugih pri izvajanju projekta ni bilo. Finančne ovire niso predstavljale težave za izvajanje projekta in koriščenja nepovratnih sredstev. Projekt so na koncu s pomočjo strokovno usposobljene ekipe in s podporo Sveta nevladnih podpornih organizacij ter zavoda Centra za informacije, realizirali uspešno.  

Njihov drugi projekt  z imenom “Stičišče NVO Osrednje Slovenije” je bil odobren z 229.074 EUR nepovratnih sredstev, izvajali so ga med leti 2010 in 2012. Tudi dotični projekt je naletel na težave zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, vendar so tudi tega izpeljali do konca. Dejstvo pa je, da so si želeli, da bi v prihodnje pridobili večji delež predplačila za izvedbo projekta, v dotičnem primeru je bilo v prvi polovici izvajanja projekta koriščenih kar 52,7% vseh odobrenih nepovratnih sredstev (Ravnikar 55–56).

Ustanova Umanotera

Ustanova Umanotera si je prizadevala za povezovanje in mreženje nevladnih organizacij z okoljevarstvenega področja. Njihov projekt “Plan B za Slovenijo”  je bil ciljno naravnan za doseganje povezovanja NVO in krepitve civilnega dialoga.

Program Plan B je bil pobuda za trajnostni razvoj, ki se je izvajal v letu 2009 in 2010. Zanj so pri Umanoteri dobili 159.800.30 EUR nepovratnih sredstev. Cilji projekta so bili oblikovanje mreže slovenskih okoljskih nevladnih organizacij, podpora delovanju okoljskih NVO v Sloveniji in krepitev usposobljenosti le teh. Poleg tega so si s programom prizadevali izboljšati tudi zavedanje državljanov ter spodbuditi njihovo udejstvovanje v okoljsko usmerjenih javnih zadevah. Zastavljene cilje programa so dosegli z informiranjem nevladnih organizacij, ki so delovale na omenjenem področju, z izvedbo letnih srečanj mreže NVO, izobraževanji, s sodelovanjem pri oblikovanju politik in zakonodaje z okoljevarstvenega področja in s sodelovanji z mrežami po Evropi.

Na začetku izvajanja projekta se je ustanova soočala s problemi, ki so bili povezani z administrativnimi ovirami, predvsem pri vsebinskem poročanju. Za uspešno reševanje teh preprek, jim je bil v veliko pomoč Tehnični sekretariat za NVO, socialni partnerji in delavnice. Kadrovskih ovir niso imeli, administrativne ovire, ki so nastale pa kljub temu niso zaustavljale realizacije projekta in koriščenja nepovratnih sredstev, ki so bila projektu dodeljena.

Drugi istoimenski projekt Umanotere je bil finančno podprt z 159.997,03 EUR nepovratnih sredstev, za razliko od prvega je bil ta partnerski projekt. Pri načrtovanju in pripravi projekta za javni razpis so Umanoteri preglavice povzročale predvsem prilagajanja, usklajevanje in izbira aktivnosti ter partnerskih organizacij. Pri izvajanju projekta pa jim je v zadnjem letu izvedbe preglavice povzročala tudi politična situacija RS, ki je vplivala na nesprejetje podnebnega zakona in nacionalnega energetskega programa, na katerih je temeljil njihov projekt. Aktivnosti projekta so zaradi okoliščin naknadno prilagodili, drugih večjih ovir pri izvajanju le tega ni bilo (Ravnikar 57–58).

Društvo psihologov Slovenije

Slovensko Društvo psihologov Slovenije je bilo eno izmed 23 kandidatov, ki je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam.

Za nagrado Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) se je potegovalo 250 kandidatov iz Evrope in Združenega kraljestva, društvo psihologov Slovenije je bilo razglašeno za enega od zmagovalcev na virtualni prireditvi, ki jo je EESO organiziral 15. februarja 2021. Vsak nagrajenec pa je prejel nagrado v vrednosti 10.000 EUR.

Ob podelitvi nagrade so slovenskemu društvu izrekli pohvalo, da je bilo njegovo delo odličen primer izjemne solidarnosti med krizo zaradi COVID-19. Psihosocialna podpora, ki so jo v času krize nudili je pomagala številnim ljudem, okrepile pa so se tudi povezave med strokovnjaki dotičnega področja.

Društvo psihologov Slovenije je namreč ponujalo svetovalne storitve, ki so vključevale spletno podporo na različnih področjih, kot so duševno zdravje, pravna pomoč in pomoč žrtvam zlorab v družini. Vzpostavili so telefonske linije za klice v sili, ki so ponujale tudi brezplačno svetovanje šolarjem in študentom.

Društvo Humanitas

Društvo Humanitas je na dvodnevni konferenci v Bruslju, ki jo je organizirala mreža za globalno učenje (GENE) prejelo nagrado za inovativen projekt globalnega učenja. Na natečaju, ki je potekal med majem in junijem 2018 se je za nagrado potegovalo 70 organizacij iz 22 držav. Nagrajenih je bilo sedem projektov med njimi tudi “Klub učiteljic in učiteljev globalnega učenja“, društva Humanitas.

Namen natečaje je bil spodbuditi projekte, ki preko vključujočega in aktivnega pristopa, ustvarjalnosti ter inovativnosti prinašajo spremembe v družbi. Osredotočenost natečaja je bila na transformativno učenje, razumevanje povezanosti lokalnega in globalnega delovanja ter na dolgoročni učinek projektov.

Neprofitni Projekt  “Klub učiteljic in učiteljev globalnega učenja” je prejel 10.000 EUR denarne nagrade, vključeval pa je 50 učiteljev in učiteljic, katere druži zanimanje za področje globalnega učenja. Gre za redna srečanja sodelujočih, ki preizkušajo nove metod učenja, pregledujejo gradiva, izmenjavajo mnenja in izkušenje.

Nagrada GENE se šteje kot priznanje slovenskim nevladnim organizacijam za kakovostno delo in sodelovanje na evropski ravni.

Pomen nepovratnih sredstev za NVO

Nepovratna sredstva so za nevladne organizacije precejšnjega pomena. Tudi predstavnici zgoraj omenjenih NVO sta izpostavili, da sredstva pripomorejo k razvoju organizacij.

“Babičeva poudarja, da kljub temu, da sredstva niso bila namenjena za delovanja društva GEOSS, ampak izključno za izvajanje obeh projektov, ta pomagajo razvoju kadrov društva, zagotavljajo reference pri kandidiranju na druge javne razpise ter povečujejo njegovo prepoznavnost na regionalni in nacionalni ravni. Tometova pa navaja, da sredstva krepijo predvsem razvoj kadrov Umanoterne ” (Ravnikar. 58).

Možnosti financiranja za nevladne organizacije

Države članice Evropske Unije upravljajo s približno 80% sredstev, ki so namenjene za NVO. Vsaka država posebej zagotavlja podrobne informacije o financiranjih, ki so na razpolago, poleg tega podrobno opredelijo tudi postopke prijave. Nevladne organizacije lahko nepovratna sredstva pridobivajo z naslednjih področij:

• Socialna vključenost, enakost spolov in enake možnosti

• Kultura in mediji

• Spodbujanje evropskega državljanstva in državljanske udeležbe

• Raziskave in inovacije

• Razvojna in humanitarna pomoč

• Promet, energija ter infrastruktura in komunikacijske tehnologije

Več informacij o področjih financiranja in za dodeljevanje nepovratnih sredstev odgovornih institucijah, si lahko ogledate na uradni spletni strani Evropske komisije, razpise, ki so trenutno relevantni pa si lahko ogledate na portalu Grantly.

VIRI:

Ravnikar, Natalija. Nepovratna sredstva Evropskega socialnega sklada kot priložnosti za razvoj nevladnega sektorja v Republiki Sloveniji. Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, 2012. Splet. 3 junij 2021.