Active Citizens Fund v Sloveniji – mikro projekti (hiter odziv)
| Ciljne organizacije: | Neprofitne |
| Kategorija: | Družba |
| Izdajatelj: |
EEA and Norway Grants |
| Spletna stran: | https://acfslovenia.si/razpisi/poziv-za-mikro-projekte-oz-hi… |
| Celotni budžet: | 100.569 € |
| Rok za oddajo: | 29.06.2021 |
| Podelitev min-max: | 1.000 € – 5.000 € |
| Lastna udeležba*: | % |
| Ključne besede: | |
| Zanimiv razpis? |
V okviru programa Active Citizens Fund v Sloveniji je objavljen javni poziv za mikro projekte, v okviru katerega lahko nevladne organizacije zaprosijo za »hitra sredstva« (do 5.000 eur) za zagovorniško, pravno, komunikacijsko ali drugo akcijo, ki mor
V okviru programa Active Citizens Fund v Sloveniji je objavljen javni poziv za mikro projekte, v okviru katerega lahko nevladne organizacije zaprosijo za »hitra sredstva« (do 5.000 eur) za zagovorniško, pravno, komunikacijsko ali drugo akcijo, ki mobiti izvedena nemudoma.
O PROGRAMU ACTIVE CITIZENS FUND (ACF)
Podpora civilni družbi je ključna prioriteta finančnih mehanizmov Evropskega gospodarskega prostora in Norveške 2014–20211 , financiranih s strani Islandije, Lihtenštajna in Norveške, katerih namen je prispevati k zmanjšanju družbenih in ekonomskih neenakosti v Evropskem gospodarskem prostoru in okrepiti bilateralna sodelovanja med državami donatoricami in državami upravičenkami. Sklada sodelujeta s 15 državami članicami EU, med katerimi je tudi Slovenija.
Da bi svojo podporo še okrepili, so vzpostavili program Active Citizens Fund, ki v obdobju 2014–2021 poseben poudarek namenja dolgoročnemu trajnostnemu razvoju in krepitvi nevladnega sektorja. Osrednji cilji sklada na ravni EU so okrepljena civilna družba, aktivno državljanstvo ter opolnomočene ranljive skupine. Program želi okrepiti vlogo nevladnih organizacij pri spodbujanju demokratičnega vodenja države, vključevanja javnosti v odločanje na nacionalni in lokalni ravni ter krepitvi človekovih pravic. Pomembna prednostna naloga programa je tudi spodbujanje sodelovanja med slovenskimi organizacijami civilne družbe in organizacijami iz držav donatork – Islandije, Lihtenštajna in Norveške.
NAMEN IN CILJI PROGRAMA ACTIVE CITIZENS FUND V SLOVENIJI Pričakovani rezultati programa Active Citizens Fund v Sloveniji so:
- Krepitev zagovorniške in watchdog vloge nevladnih organizacij;
- Povečanje podpore državljanski vzgoji in človekovim pravicam;
- Opolnomočenje ranljivih skupin;
- Trajnostni razvoj in krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij;
- Krepitev bilateralnega sodelovanja med organizacijami iz Slovenije in organizacijami držav donatork;
- Krepitev regionalnega sodelovanja med organizacijami.
Da bi dosegli zastavljene cilje in naslovili izzive, ki smo jih skupaj z NVO identificirali med programiranjem, je program zastavljen tako, da bo:
- financiral področja oz. dejavnosti, ki v Sloveniji niso financirana ali so financirana v manjši meri, in organizacije, ki delujejo v slabše razvitih območjih ali skrbijo za ciljne skupine s slabšim dostopom do storitev,
- krepil finančno stabilnost nevladnih organizacij, še posebej tistih, ki delujejo na področjih demokracije in človekovih pravic,
- spodbujal uporabo inovativnih metod za aktivnejše udejstvovanja posameznikov, vključno z ranljivimi skupinami,
- opolnomočil ranljive skupine, vključno z Romi in migranti;
- spodbujal razvoj inovativnih metod za krepitev zagovorništva, pridobivanja sredstev, transparentnosti in odgovornosti v NVO,
- spodbujal vključevanje mladih.
Upravičeni prijavitelji so nevladne organizacije (NVO), ki na dan oddaje svoje projektne prijav izpolnjujejo pogoje določene v 2. členu Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21 /18), in ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Priročniku za upravljalce skladov ACF2 . Prijavitelj je torej lahko organizacija, ki:
- je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji;
- ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava;
- je neprofitna (organizacija, ki na podlagi zakona ali ustanovitvenega akta dobiček ali presežek prihodkov nad odhodki uporablja izključno za doseganje svojega namena ali ciljev, svojega premoženja ne deli med svoje ustanovitelje, člane ali druge osebe in se v primeru prenehanja,
po poravnavi vseh obveznosti, njeno premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava); - je nepridobitna (organizacija, ki se na podlagi zakona ne ustanovi z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti ali z namenom pridobivanja dobička ali z namenom razvoja, olajševanja ali pospeševanja pridobitne dejavnosti svojih ustanoviteljev ali članov);
- je neodvisna od drugih subjektov (organizacija, ki v svojem poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora nima skupno več kot četrtine predstavnikov države, samoupravnih lokalnih skupnosti, drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil, mednarodnih medvladnih organizacij, političnih strank, sindikatov, zbornic in gospodarskih družb, ter fizičnih oseb, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost, ali predstavnikov drugih oseb, ki niso nepridobitne);
- ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga religiozna skupnost, sindikat ali zbornica.
Podrobneje o pogojih na 7. strani originalnega razpisa.
UPRAVIČENI PARTNERJI
Prijavitelj lahko za izvedbo projekta sklene partnerstvo z eno ali več partnerskimi organizacijami. Če se projekt izvaja v partnerstvu, mora prijavitelj z vsakim izmed partnerjev skleniti partnersko pogodbo o izvajanju projekta. Vzorec pogodbe je del razpisne dokumentacije. V procesu prijave morajo partnerji podpisati Izjavo partnerja, ki je del razpisne dokumentacije, partnersko pogodbo pa pred podpisom pogodbe z upravljalcem sklada.
Projektni partner je lahko katerakoli pravna oseba, ustanovljena v katerikoli državi upravičenki (poleg Slovenije še Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Republika Češka, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška) v katerikoli od treh držav donatork (Islandija, Lihtenštajn in Norveška) ali katerakoli mednarodna organizacija oz. telo ali agencija le-te, ki je aktivno vključena in dejansko prispeva k implementaciji projekta.
Kot partnerji lahko nastopajo tudi neformalne skupine3 , ki niso registrirane pravne osebe. Da bi bile upravičen projektni partner, morajo neformalne skupine izpolnjevati naslednje pogoje:
- niso ustanovljene za osebno korist;
- delujejo v javno dobro;
- po naravi so prostovoljske in nediskriminatorne,
- so neodvisne od lokalnih, regionalnih in nacionalnih oblasti ter drugih javnih institucij, političnih strank, verskih skupnosti, zbornic in gospodarskih družb.
Neformalno skupino predstavlja izbran posameznik, ki v imenu skupine podpiše partnerski sporazum. Neformalna skupina ne more biti neposreden prejemnik projektnih sredstev, njihove stroške nosi prijavitelj.
Partnerstvo ni obvezno in ne prinaša dodatnih točk. Pomembno je, da so partnerstva kakovostna in osnovana na podlagi konkretnih vsebinskih problemov, ki so skupni vsem organizacijam. Partnerstvo naj si prizadeva za reševanje teh problemov v dolgoročnem, vzajemnem odnosu, ki se odraža v skupnem lastništvu nad projektom. Vsi partnerji so udeleženi tako pri pripravi kot tudi pri vsebinski in finančni izvedbi projekta. Pri ocenjevanju projekta se bo presojalo sposobnosti celotnega partnerstva za izvedbo projekta.
Organizacije, ki na podlagi sodne odločitve niso vrnile zahtevanih sredstev iz NVO programa 2009–2014 v Sloveniji, niso upravičen prijavitelj ali partner.
Pomoč pri iskanju partnerjev
Za lažje iskanje partnerjev iz Norveške in držav upravičenk lahko uporabite portal norveškega Helsinškega odbora: https://ngonorway.org/. Če iščete partnerje iz Islandije, se lahko obrnete na Islandski center za človekove pravice (margret@humanrights.is). Posebej dobrodošle so nadgradnje že vzpostavljenih partnerstev.
Priporočamo: Vsem organizacijam, ki želite šele stopiti v stik s potencialnimi partnerji (iz držav donatoric), priporočamo, da pripravite povzetek projekta na eni strani, kjer opišete glavni problem, njegovo rešitev, cilje projekta in vlogo partnerja. Vzorec za pripravo informacij najdete med razpisno dokumentacijo.
Upravičeni stroški projekta bodo v celoti financirani s strani Programa ACF v Sloveniji, sofinanciranje ni potrebno. (OpenCalls opomba: do najvišjega zneska 5.000€)
UPRAVIČENI STROŠKI
Upravičeni stroški so stroški, ki so dejansko nastali pri upravičencu ali partnerjih projekta, so bili zaračunani in plačani, storitev pa izvršena oz. blago dobavljeno. Nastali strošek mora izpolnjevati naslednje kriterije, da je priznan kot upravičen strošek:
- Strošek je nastal med datumom začetka in konca trajanja projekta, kot navedeno v projektni pogodbi;
- Strošek je povezan s predmetom projektne pogodbe in je predviden v finančnem načrtu projekta;
- Strošek je proporcionalen in nujno potreben za izvedbo projekta;Strošek je nastal izključno z namenom doseganja ciljev projekta in pričakovanih rezultatov projekta in upoštevajoč načela gospodarnosti, učinkovitosti in veljavnosti;
- Strošek mora biti določljiv in preverljiv, kar pomeni, da mora biti zabeležen v bančnih evidencah in računovodskih listinah upravičenca (ali partnerjev) ter določljiv v skladu z veljavnimi računovodskimi standardi in splošno sprejetimi računovodskimi načeli – označen in opremljen z originalnim računom, pravno podlago zanj, dokazilom o plačilu in dokazilom o dobavi storitve/blaga;
- Strošek mora biti skladen z zahtevami veljavne davčne in socialne zakonodaje.
Izjemoma je lahko upravičen tisti strošek, za katerega je bil račun izdan znotraj zadnjega meseca upravičenosti, če je plačan v roku 30 dni od končnega datuma upravičenosti.
Posredni stroški in stroški amortizacije opreme se štejejo, da so nastali, ko so zabeleženi v knjigovodskih listinah upravičenca in/ali partnerja.
Interni računovodski in knjigovodski procesi morajo omogočati neposredno usklajevanje poročanih stroškov in prihodkov projekta s pripadajočimi računovodskimi listinami in podpornimi dokumenti.
Upravičenec in partnerji morajo voditi ločeno kontno kartico za projekt.
Opredelitev upravičenih kategorij stroškov
Direktni stroški projekta
Stroški dela
Stroški dela lahko nastanejo tako v prijaviteljski kot v partnerskih organizacijah. Med stroške dela spadajo naslednji stroški:
Plače zaposlenih – zajemajo vse stroške delodajalca: neto plača, prispevki delojemalca, akontacija za dohodnino, prispevki delodajalca in stroški regresa, prevoza na delo in z njega ter prehrane v sorazmernem deležu glede na število ur oziroma odstotek dela na projektu.
Strošek dela na podlagi pogodbe civilnega prava – sem spadajo izplačila za opravljeno delo na projektu na podlagi podjemne pogodbe, avtorske pogodbe ali študentske napotnice, pa tudi strošek dela samostojnega podjetnika, ki ima s prijaviteljem ali partnerjem sklenjeno pogodbo o sodelovanju in je torej del ožje projektne ekipe. Upravičen je strošek bruto izplačila, vključno z vsemi plačanimi prispevki. Pri tem še opozarjamo na 13. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), po katerem se delo ne sme opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, če med njima obstajajo vsi elementi delovnega razmerja. Elementi delovnega razmerja so: prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces pri delodajalcu, opravljanje dela za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Prostovoljno delo ni upravičen strošek, saj bodo projekti v celoti financirani s strani Programa ACF v Sloveniji in tako sofinanciranje ni potrebno. Upravičeni pa so direktni stroški, ki nastanejo z vključitvijo prostovoljcev, npr. malica in prevoz.
Zaposleni na projektu ne morejo biti hkrati tudi zunanji izvajalci na projektu.
Potni stroški
potnih stroškov zajema stroške poti, parkirnine, dnevnice, nastanitve in druge stroške, povezane s potovanji, za osebe, ki štejejo pod osebje projekta (zaposleni in pogodbe civilnega prava) in morajo za potrebe projekta potovati izven kraja, kjer ima organizacije sedež (lokalno ali v tujino). Za izplačilo potnih stroškov mora obstajati ustrezna pravna podlaga (pogodba o zaposlitvi, dogovor o opravljanju prostovoljnega dela …). Potni stroški so neupravičeni v primerih, kjer zakon za posamezno delovno razmerje tega ni predvidel (npr. avtorska pogodba).
Stroški potovanj v Sloveniji so upravičeni samo do višine, opredeljene v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06, 76/08, 63/17 in 71/18). 24
Stroški potovanj v tujini so upravičeni samo do višine opredeljene v Uredbi o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (Uradni list RS, št. 38/94, 63/94, 24/96, 96/00, 35/02, 86/02, 66/04, 73/04, 16/07, 30/09 in 51/12).
Stroški zunanjih storitev
V kategorijo stroškov zunanjih storitev spadajo stroški storitev zunanjih sodelavcev, tisk publikacij, stroški usposabljanj, promocije, svetovanj, izdelave študij, raziskav, promocijskih in drugih dogodkov. V to kategorijo spadajo tudi stroški poti in namestitve udeležencev aktivnosti projekta (npr. udeleženci usposabljanja, konference, študijskega obiska …).
Vsa naročila storitev se izvajajo v skladu z veljavnim Zakonom o javnem naročanju – ZJN-3 (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18), ki temelji na načelih gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.
Za naročila v vrednosti do 4.999,99 evrov zadošča izvedba enostavnega postopka ugotavljanja ponudbe na trgu (preveri se cene in druge pogoje nabave predmeta naročila pri različnih potencialnih ponudnikih) in pridobitev najugodnejše (kar pa ni nujno najcenejša) ponudbe.
V primeru potrebe po nabavi storitev, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) je v celotnem trajanju projekta enaka ali višja od 5.000,00 EUR, je treba izvesti postopek zbiranja ponudb in pridobiti najmanj tri ponudbe različnih dobaviteljev oz. izvajalcev storitve ter izbrati tistega ponudnika, ki zagotavlja najboljšo vrednost za denar oz. najcenejšo ponudbo. Postopek zbiranja ponudb je treba dokumentirati, dokazila shraniti in jih v primeru kontrole/zahteve financerja tudi predložiti.
Upravičenec mora naročilo blaga in storitev, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) je v celotnem trajanju projekta enaka ali višja od 20.000,00 evrov, izvesti v skladu s pravili javnega naročanja. Če gre torej za naročilo, za katerega Zakon o javnih naročilih (ZJN-3) zavezancem nalaga izvedbo posebnega postopka (npr. objavo javnega naročila na portalu javnih naročil https://ejn.gov.si/), mora takšen postopek izpeljati tudi upravičenec.
Izvajalci projektov morajo med naročanjem in izvajanjem pogodb upoštevati najvišje etične standarde. Izvajalec projekta mora zagotoviti ustrezne in učinkovite metode za preprečevanje nezakonitih ali koruptivnih ravnanj. Sprejeti ne sme nobene ponudbe, darila, plačila ali kakršne koli ugodnosti, ki bi jo lahko neposredno ali posredno razlagali kot nezakonito ali koruptivno ravnanje, npr. kot spodbudo ali nagrado za dodelitev naročila.
Stroški nabave in/ali uporabe nove ali rabljene opreme in stroški, povezani z obnovo nepremičnin
Ti stroški so upravičeni samo v primeru, če je nakup/uporaba opreme ali obnova nepremičnin nujna za izvedbo projekta in doseganje predvidenih ciljev. Obstajati mora neposredna povezava med dejavnostmi projekta in nakupom opreme oz. obnovo, kar mora biti že v prijavi projekta jasno opisano. Oprema mora po zaključku projekta ostati v lasti in uporabi za doseganje splošnih ciljev projekta prijavitelja oz. partnerja še najmanj 5 let po zaključku projekta. Oprema mora biti ustrezno zavarovana še vsaj 5 let po zaključku projekta. Prijavitelj oz. partner mora zagotoviti sredstva za zagotavljanje vzdrževanja opreme še vsaj pet let po zaključku projekta. V posebnih primerih se lahko v pogodbi o sofinanciranju določi tudi izjema od tega pravila.
Stroški povezani z obnovo ali prenovo nepremičnine ne smejo presegati 50 % upravičenih neposrednih stroškov projekta.
(Stran 25)
Pomembno: Če finančni načrt vsebuje stroške za opremo in/ali obnovo in prenovo nepremičnin, mora prijavitelj v projektnem predlogu v razdelku o trajnosti rezultatov posebej opisati, kako bo zagotavljal uporabo opreme in prostora tudi po koncu projekta (npr. kako dolgo ima podpisano najemno pogodbo za prostor).
Postopki nabave opreme in obnove nepremičnin morajo biti izvedeni v skladu z veljavnim Zakonom o javnih naročilih.
Amortizacijski stroški opreme (nove ali rabljene), kot zavedene v knjigovodskih listinah organizacije, so lahko upravičen strošek, če je nabava potekala v skladu z veljavnimi pravili (ZJN-3; glej tudi prejšnje poglavje o Stroških zunanjih storitev) in je njena obraba odpisana v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, ki veljajo za organizacijo, in splošno sprejetimi pravili za podobne predmete. Upravičeni strošek je samo tisti delež amortizacije opreme, ki se nanaša na trajanje projekta in na dejansko uporabo opreme za namene projekta.
Posredni stroški
Posredni stroški so stroški, ki jih ni mogoče neposredno pripisati projektu in ki v računovodskih evidencah niso zavedeni kot stroški, ki so v neposredni povezavi z izvedbo projekta. V praksi to pomeni npr. del stroškov pisarniškega materiala, saj je težko presoditi, koliko listov papirja je bilo uporabljenega za potrebe projekta in koliko za druge aktivnosti organizacije, ali pa npr. stroške računovodskih storitev, saj običajno ne zaračunajo knjiženja posamičnega računa, ampak mesečno storitev.
Za posredne stroške se upravičencem prizna pavšal v višini do največ 15 % upravičenih neposrednih stroškov osebja projekta, lahko pa so ti stroški tudi 0. Posrednih stroškov ni treba evidentirati na ločenem stroškovnem mestu projekta, prav tako za te stroške ne bo potrebno prilagati dokazil. Odstotek posrednih stroškov velja za partnerstvo v celoti, a se lahko med partnerji razlikuje. V finančni načrt se vpiše povprečje (npr. če prijavitelj želi uveljavljati 15 %, partner pa 10 %, je odstotek, ki se vpiše v finančni načrt, 12,5 %, ob predpostavki, da so sicer stroški med obema partnerjema enakomerno porazdeljeni).
Upravičenci bodo morali utemeljiti smiselnost in proporcionalnost obračunanih posrednih stroškov projekta glede na skupne administrativne stroške organizacije (predstaviti bodo morali »izračun«, ki je vodil do % posrednih stroškov, ki so jih pripisali projektu).
Če so upravičenci mednarodne organizacije ali njihova telesa oz. agencije, se posredni stroški lahko ugotavljajo v skladu z obstoječimi pravili teh organizacij.
RAZMERJA MED KATEGORIJAMI STROŠKOV
Razmerja med kategorijami stroškov niso določena vnaprej. Izjema so posredni stroški, ki lahko dosegajo največ 15 % vseh upravičenih stroškov osebja projekta, in stroški morebitne prenove prostorov, ki ne smejo presegati 50 % neposrednih upravičenih stroškov projekta. Neposredne stroške prijavitelji smiselno ovrednotijo sami glede na vsebino projektnega predloga, pri čemer naj bodo ti tudi smiselno uravnoteženi.
NEUPRAVIČENI STROŠKI
Med neupravičene stroške sodijo:
- Stroški povezani s pripravo projektnega predloga;
- Stroški za nakup opreme, ki ni nujno potrebna za izvedbo projekta;
- Honorarji javnih uslužbencev ali drugih uradnikov javne uprave, ki so vključeni v izvajanje projekta v okviru svojih rednih delovnih obveznosti;
- Stroški dolgovanih obresti, stroški storitev poveznih z dolgovi in stroški zamudnih obresti;
- Stroški finančnih transakcij in drugi izključno finančni stroški, razen stroškov povezanih z računi in finančnimi storitvami, h katerim zavezuje projektna pogodba;
- Stroški nakupa zemljišča ali nepremičnine;
- Rezervacije za izgube in morebitne prihodnje obveznosti;
- Tečajne izgube;
- Davek na dodano vrednost, ki ga upravičenec dobi povrnjenega;
- Stroški, ki so kriti iz drugih virov;
- Globe, kazni in stroški sodnih postopkov, razen v primerih, ko so le-ti integralna in nujna komponenta za doseganje ciljev projekta;
- Pretirana in nepremišljena poraba sredstev.
Datum objave javnega poziva: 30. 4. 2020
Začetni datum sprejemanja projektnih prijav: 1. 6. 2020
Javni poziv bo odprt do porabe sredstev.
Končni datum sprejemanja projektnih prijav: do porabe sredstev ali 1. 12. 2022
Trajanje projekta
Trajanje projekta je omejeno na najmanj 1 in največ 12 mesecev. V primeru objektivnih razlogov, ki so vplivali na zamudo pri izvajanju projekta, lahko upravičenec zaprosi za podaljšanje projekta za največ 3 mesece, tudi če projekt v osnovi že traja 12 mesecev. O prošnji za podaljšanje odloči upravljalec sklada. S podaljšanjem projekta se višina dodeljenih finančnih sredstev ne spremeni.
Rok in naslov za oddajo projektnih prijav
Vlogo je možno oddati samo elektronsko na elektronski naslov: prijava.HO@acfslovenia.si. Elektronski naslov je namenjen izključno sprejemanju prijav na poziv in ga upravljalec sklada pred začetkom datuma za sprejemanje prijav ne bo pregledoval. V primeru vprašanj glede poziva, sklada ipd. pišite na podpora@acfslovenia.si.
Pomembno: Vloge, ki bodo prispele na drug način (npr. po faksu, navadni pošti …) ali bodo dostavljene na drug elektronski naslov, bodo zavržene brez poziva k vnovični oddaji.
Vloge lahko prispejo na naveden elektronski naslov od 1. junija 2020 dalje do porabe sredstev oz. najkasneje do 1. decembra 2022. Vse vloge, ki bodo prispele prej, bodo zavržene. Kot čas prispetja se šteje datum in ura prejetja elektronskega sporočila z vsemi potrebnimi prilogami, kot ju zabeleži strežnik upravljalca sklada ne glede na to, kdaj je bil poslan, in ne glede na to, kdaj je datum pošiljanja zabeležil strežnik pošiljatelja. Za morebitne zamude v dostavi elektronske pošte (npr. zaradi večjih priponk in zasedenosti strežnika ali motenj omrežja …) upravljavec sklada ne prevzema nobene odgovornosti. Po oddaji vloge boste na elektronski naslov, s katerega bo vloga poslana, prejeli avtomatski odgovor o prejetju vloge. Če avtomatske potrditve o prejetju vloge ne dobite in je tudi v vsiljeni pošti ne bo v roku dveh ur od oddaje vloge, nas pokličite na telefonsko številko: 01 542 14 22, da preverimo stanje prijave pri nas.
Obvestilo o izboru
Prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni po e-pošti na naslov, ki ga bodo navedli v prijavnem obrazcu. Razen v primeru projektnih prijav, ki bodo oddane med 1. in 15. junijem 2020, za katere je rok za odločitev 30 dni, bo odločitev sprejeta v 14 dneh po oddaji projektne prijave. Prijavitelji projektnih prijav, ki ne bodo izbrani, bodo imeli možnost vložiti pritožbo zoper odločitev v roku 10 dni. Pritožbe bo sprejemala in obravnavala pritožbena komisija na pritozbe@acfslovenia.si. Odločitev pritožbene komisije je dokončna.
Podrobneje o postopku in kriterijih za izbor projektnih idej na strani 27 razpisa.
DOLOČILA ZA IZVAJANJE PROJEKTOV
Po prejemu odločitve o financiranju projekta bo izvajalec prejel pogodbo o donaciji, pripravljeno po standardnem vzorcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Pred podpisom pogodbe so možna tudi pogajanja med upravičencem in upravljavcem sklada za končno opredelitev upravičenih aktivnosti in stroškov.
POGODBENA DOLOČILA
Po prejemu sklepa o financiranju bodo izvajalci določili datum začetka izvajanja projekta in njegovo trajanje. V primeru objektivnih razlogov, ki so vplivali na zamudo pri izvajanju projekta, lahko upravičenec zaprosi za podaljšanje projekta za največ 3 mesece, tudi če naj bi se projekt izvajal 12 mesecev. O prošnji za podaljšanje odloči upravljalec sklada. Podaljšanje projekta ne vpliva na finančni načrt.
Pogodba o donaciji bo določala predvsem naslednje pravice in obveznosti:
- Končni znesek donacije – najvišji znesek bo določen s pogodbo v skladu s predloženim finančnim načrtom, ki vsebuje vse predvidene stroške. Ta znesek bo postal končen šele po dokončanju projekta in po predložitvi končnega obračuna.
- Neizpolnjevanje ciljev projekta – če upravičenec ne bo izvedel projekta skladno z obvezami in določili pogodbe, si upravljavec sklada pridržuje pravico, da ustavi plačila ali odpove pogodbo. Prispevek ACF se lahko zmanjša in upravljavec sme zahtevati celotno ali delno vračilo že izplačanih zneskov, če upravičenec ne izpolnjuje pogodbenih določil.
- Spremembe projekta – v primeru bistvenih sprememb projekta je treba skleniti dodatek k pogodbi, medtem ko manjše spremembe odobri skrbnik pogodbe.
- Spremembe finančnega načrta – postavke v finančnem načrtu pogodbe se lahko spreminjajo glede na prvotne zneske pod pogoji, da:
- o sprememba ne vpliva na prvotni namen projekta;
- o izvajalec obvesti skrbnika pogodbe, če gre za prenose v skupni višini, ki je višja od 20 % skupne vrednosti projekta. Če je skupna višina sprememb med kategorijami stroškov nižja od 20 % skupne vrednosti projekta, soglasje skrbnika ni potrebno.
POROČANJE IN IZPLAČILA
Izvajalci bodo o izvedenem projektu poročali najkasneje 2 meseca po izteku trajanja projekta s končnim vsebinskim in finančnim poročilom. Pred izplačilom mora poročilo potrditi upravljalec sklada. Upravljalec lahko od upravičenca kadarkoli zahteva dodatne informacije o izvedbi projekta. Plačila bodo opravljena v dveh nakazilih:
- do 90 % predplačila v 14 dneh po podpisu pogodbe,
- do 10 % donacije v 30 dneh po potrditvi končnega poročila
Druga določila na 31. strani razpisa.